Conscious Dance Practices/Contact Improvisation/sl

Contact Improvisation je oblika improviziranega plesa, ki temelji na skupni teži, fizičnem stiku, zagonu in odzivnem poslušanju med telesi. Raziskuje gibanje skozi dotik, gravitacijo, ravnotežje in pretok, s poudarkom na izbiri v realnem času in ne na koreografiji.

Ta oblika se izvaja po vsem svetu v tečajih, nastopih, delavnicah in nastopih ter velja za eno od temeljnih praks, ki vplivajo na sodobni improvizacijski ples in zavestno gibanje.

Izvor

Contact Improvisation je leta 1972 začel Steve Paxton, ameriški plesalec in koreograf, povezan s postmodernim plesom. Oblika je nastala iz Paxtonovih raziskav gravitacije, refleksov, padanja in fizičnega dialoga ter je bila prvič javno predstavljena s predstavami in delavnicami v Združenih državah.

Contact Improvisation se je od samega začetka razvijal kot odprta, razvijajoča se praksa in ne kot kodificirana tehnika, ki se je širila prek izmenjave med vrstniki, eksperimentiranja in skupnostne prakse.

Temeljna načela

Contact Improvisation vodi več temeljnih načel:

• Fizično poslušanje – zaznavanje dotika, pritiska in znakov gibanja.
• Skupna teža – raziskovanje opore, protiuteža in prenašanja bremena med telesi.
• Gibalni moment in pretok – delo z vztrajnostjo, padanjem in okrevanjem.
• Improvizacija – gibanje se pojavi spontano kot odziv na trenutne razmere.
• Nehierarhija – vloge vodje in sledilca niso vnaprej določene.

Praksa ceni občutek, zaznavanje in prilagodljivost pred estetsko obliko.

Vaja

Contact Improvisation se običajno izvaja v:

• tečajih – strukturiranih raziskovanjih veščin, kot so kotaljenje, padanje, dvigovanje in zaznavanje.
• jamih – odprtih srečanjih, kjer plesalci prosto raziskujejo gibanje v parih ali skupinah.
• nastopih – improviziranih ali delno improviziranih predstavitvah.

Gibanje sega od subtilnega premikanja teže do dinamičnih dvigov in padcev. Plesalci se nenehno pogajajo o mejah, varnosti in soglasju s pomočjo utelešene zavesti in komunikacije.

Ni fiksne koreografije. Gibanje izhaja iz fizične interakcije, pozornosti do gravitacije ter odzivnosti na partnerje in prostor.

Dotik, varnost in privolitev

Dotik je osrednjega pomena za Contact Improvisation. Posledično sodobna praksa močno poudarja:

• privolitev in osebne meje,
• jasno komunikacijo (verbalno in neverbalno),
• odgovornost do sebe in skrb za druge,
• prilagodljivost različnim telesom, sposobnostim in ravnem udobja.

Številne skupnosti izrecno določajo sporazume o marmeladi in varnostne smernice.

Glasba in okolje

Contact Improvisation se lahko izvaja z glasbo, živim zvokom ali v tišini. Tišina se pogosto uporablja za povečanje pozornosti na fizične občutke in komunikacijo s partnerjema. Glasba, ko je prisotna, deluje kot podporno vzdušje in ne kot gonilna struktura.

Skupnost in prenos

Contact Improvisation nima centralnega upravnega organa ali sistema certificiranja. Znanje se prenaša prek:

• delavnic in festivalov,
• lokalnih tečajev in nastopov,
• medsebojnega učenja in mentorstva.

Ta decentralizirana struktura je prispevala k prilagodljivosti oblike in njenemu globalnemu širjenju.

Vpliv in zapuščina

Contact Improvisation je imel pomemben vpliv na:

• sodobni ples in performans,
• somatske gibalne prakse,
• zavestne plesne modalitete,
• fizično gledališče in eksperimentalni performans.

Številne poznejše zavestne plesne prakse črpajo iz Contact Improvisation-jevih načel prisotnosti, improvizacije in utelešenega dialoga.

Razmerje do zavestnega plesa

Čeprav Contact Improvisation sama po sebi ni meditacijska ali terapevtska praksa, je splošno prepoznana kot ključni predhodnik področja zavestnega plesa. Njen poudarek na zavedanju, relacijskem gibanju in improvizaciji je močno vplival na kasnejše prakse, kot so 5Rhythms, Open Floor in druge oblike meditacije gibanja.

Zunanje povezave

• Contact Improvisation - Kanada: https://www.contactimprov.ca