Znanstvene raziskave in dokazi
Zavestni ples je v akademskem in kliničnem okolju vse bolj prepoznan zaradi svojih večplastnih koristi za zdravje. Raziskave, ki zajemajo psihologijo, nevroznanost, antropologijo in gibalno terapijo, zagotavljajo vse več dokazov, da lahko zavestno, prosto gibanje pomembno podpira čustveno regulacijo, zmanjšanje stresa, telesno zdravje in socialno povezanost.[1]
Nevroznanost in zavestni ples
Zavestni ples aktivira nevronska vezja, povezana z motorično koordinacijo, čustvi in nagrajevanjem. Študije slikanja možganov kažejo, da ples stimulira regije, kot so bazalni gangliji in prefrontalni korteks, medtem ko ritmično gibanje skupine poveča sproščanje endorfinov in socialno povezanost.[2][3]
Glej: Nevroznanost in zavestni ples
Raziskave psihološkega in duševnega zdravja
Številne študije poudarjajo pozitivne učinke zavestnega plesa na tesnobo, depresijo, čuječnost in čustveno regulacijo. Udeleženci pogosto poročajo o večji prisotnosti, odpornosti in dostopu do stanj pretoka. Raziskave, ki primerjajo gibanje s tradicionalno meditacijo, so celo pokazale večje povečanje čuječnosti s plesom.[4][5][6]
Glej: Raziskave psihološkega in duševnega zdravja
Raziskave fizičnega zdravja
Ples izboljšuje delovanje srca in ožilja, koordinacijo, gibljivost in živčno-mišično kondicijo. Raziskave pri starejših odraslih kažejo, da ples izboljšuje ravnotežje in kognitivno zdravje, hkrati pa zmanjšuje tveganje padcev.[7] Zavestni ples je kot praksa z nizkim vplivom in lastnim tempom dostopen širokemu krogu prebivalstva.
Glej: Raziskave fizičnega zdravja
Antropološki in sociološki dokazi
Od starodavnih ritualnih plesov do sodobnih skupnostnih praks je ples skozi človeško zgodovino služil kot orodje za skupinsko povezanost, družbeno povezovanje in čustveno obdelavo. Antropologi so ples opredelili kot kulturno univerzalijo in ključni del skupne identitete in zdravilnih ritualov.[8]
Glej: Antropološki in sociološki dokazi
Tekoče raziskave in vrzeli v znanju
Kljub obetavnim ugotovitvam so raziskave zavestnega plesa na nekaterih področjih še vedno premalo razvite. Potrebne so nadaljnje študije za razumevanje dolgoročnih učinkov, odmerjanja, raznolikosti populacij in izidov, specifičnih za posamezne metode. Potrebne so tudi natančne klinične študije, ki bodo razlikovale zavestni ples od drugih vrst telesne ali terapevtske dejavnosti.
Glej: Tekoče raziskave in vrzeli v znanju
Academic Papers and Articles
Zbrana in rastoča zbirka strokovno pregledanih študij, teoretičnih esejev in poročil praktikov, ki predstavljajo znanstveno podlago zavestnega plesa. Ta knjižnica podpira študente, moderatorje in raziskovalce, ki iščejo gradivo, ki temelji na dokazih.
References
- ↑ Koch, S. C., et al. (2022). The therapeutic effects of dance movement, and their underlying neurophysiological mechanisms. Frontiers in Psychology, 13, 874312. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2022.874312
- ↑ Brown, S., Martinez, M. J., & Parsons, L. M. (2006). The neural basis of human dance. Cerebral Cortex, 16(8), 1157–1167. https://doi.org/10.1093/cercor/bhj057
- ↑ Tarr, B., Launay, J., & Dunbar, R. I. M. (2015). Silent disco: Dancing in synchrony leads to elevated pain thresholds and social closeness. Evolution and Human Behavior, 36(4), 294–301. https://doi.org/10.1016/j.evolhumbehav.2015.01.004
- ↑ Meekums, B., Karkou, V., & Nelson, E. A. (2015). Dance movement therapy for depression. Cochrane Database of Systematic Reviews, 2015(2), CD009895. https://doi.org/10.1002/14651858.CD009895.pub2
- ↑ Pinniger, R., et al. (2013). Tango dance can reduce distress and insomnia in people with self-referred affective symptoms. American Journal of Dance Therapy, 35(1), 60–77. https://doi.org/10.1007/s10465-012-9141-y
- ↑ Maciejewski, D. F., et al. (2018). The experience of flow in conscious dance: A global survey. International Journal of Environmental Research and Public Health, 15(6), 1248. https://doi.org/10.3390/ijerph15061248
- ↑ Keogh, J. W. L., et al. (2009). Dance-based exercise improves functional and cognitive outcomes in older adults. Journal of Aging and Physical Activity, 17(4), 409–425. https://doi.org/10.1123/japa.17.4.409
- ↑ Dunbar, R. (2014). How conversations around campfires came to be. Frontiers in Psychology, 5, 1135. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2014.01135
